Res je problem

Poroka. Pa ne moja. Ampak vseeno je stvar komplicirana. Tkole gre...
Najprej rabiš obleko. Itak jih imaš vsaj pet v omari, ampak nujno rabiš
novo. Da si že vnaprej razjasnimo pojme-to ni 2 urni projekt. Ne moreš
rečt, da greš v Citypark in BAM! Lej jo! Pa glih tole sem iskala! Ne ne ne...
Za to je treba reskirati celo soboto, vzet s sabo flašo vode, napolnjen
telefon, na noge nekaj, kar nima več kot 2 cm, na sebe pa čim manj!
Greš v prvo trgovino. Nič. Greš v drugo. Nič. Najdeš sicer ful hud pas,
znižan za 50% in ga usput nabaviš. Greš v tretjo. Spet nič. Tam nekje na
zadnjem štenderju vidiš čist odbito rutko in lej...zadnji kos! Itak da jo
vzameš. Greš naprej čez cesto in srečaš kolegico z istim problemom. Posledica samoumevna-kava.
Ji razložiš problem, ona tebi svojega, se strinjata obe da nimajo v celi
Ljubljani ene same dubre cunje, sledijo plani romanja v Trst, Zagreb...
Po eni uri brainstorminga še vedno status quo. Štala! Z grozo ugotoviš,
da imaš pas, rutko in 50 EUR manj. Ponavadi se stvar konča tako, da greš do prve trgovine v kateri si našel nekaj, kar ti je približno OK in kupiš. Moški princip. Samo oni ne pridejo domov s pasom in rutko.
Ha, nismo še pri Veni Vidi Vici. Uf, ki pa... Sledijo čevlji. Komplicirana
matrika barve in višine. Če je pa potrebno vključit še obliko čevlja, smo pa
hitro v vektorskem prostoru.
O ja, ko bi bila stvar pri čevljih že končana... Torbica. Prokleta torbica.
Vsaka od nas jih ima zihr vsaj 5, ampak kot zakleto, nobena ne gre zraven.
In pol spet gonija. A bi ceker? A bi rajši tako mini lakasto, tolk da stlačim
notri tampon? Mogoč bi pa tako, ki jo imam lahko še kdaj za v mesto? Ja!!!
In spet kupiš takšno, ki jo imaš lahko za v mesto! In spet imaš v omari
eno več, s katero greš lahko v mesto. Ker važno je, da naslednjič, ko bo spet poroka, ne bo v omari spet nobene torbice. Ker bodo same take za v mesto.
Fantje, kolk je pa vam fajn! Vržete na blagajno prve hlače ki jih spravite
na rit in po možnosti kupite še ene, ki so samo za odtenek temnejše,
da ne bo treba čez 6 let spet v nabavo novih!

5 dejstev

1. Da sem naročena na SIOL internet 20M/20M in da se mi še nikoli ni
povezalo na več kot 10M! Bi klicala operaterja, ampak....Ta mi je
nazadnje dopovedoval, da naj v televiziji izbišem cookije, saj bom lahko
le tako dostopala do "izobraževalnega programa"... Komunikacija se je žal,
končala neuspešno. Zaključek le-te je še bolj vprašljiv.

2. Še vedno vztrajam, da sem višja od 163 cm in da so me na zdravniškem
pregledu narobe izmerili!

3. Da bi se morala ukvarjati z bioenergetiko. Zakaj? Če si dam kovanec
na čelo, tam tudi ostane!
Ne izklučujem opcije magneta v lobanji-kakršnegakoli...

4. Da je japonski raziskovalec odkril nekaj zame...Ob določeni melodiji,
ki bi jo naložila na svoj mobilnik in si jo predvajala 10 dni, 20 x na dan,
bi se obseg mojih prsi povečal za najmanj 3 cm!
Vir - Računalniške novice, maj 2009

5. Da sem kofetkala z osebo A. Tudi po eni uri druženja, mi je korelacija
As - oseba A neznanka :))

Johnny Bravo

Ura 4 pop. , grem tečt. Pri BIO faxu na PST mimo bajerja v Mostec,
v hrib na Rožnik, se spustim v Tivolij in obrnem po isti trasi nazaj.
Zunaj je vedno več tekačev-takšnih in drugačnih. Bi jih razdelila na
3 skupine. Tekači, Rivali, Pizduni.
-Skupina A. Tekači. Vsi, ki jih tek veseli in jim je rekreacija.
-Skupina B. Naj bodo ,,Rivali,,.
Najbolj zagrizeni primerki. Štart vsak dan na istem mestu ob isti uri.
Fartlek, aerobne vaje, vaje za moč in gibljivosti, klanec, spust, intervali.
Cilj Rivala? Ironman. ...najmanj!
-Skupina C. Bi jih imenovala ,,Pizduni,,.
To so najbolj samovšečni primerki človeške vrste. Rekreacija jim je
kot modna pista v Milanu. Letošnje poletne zapovedi- črna očala, črni
dres, črni copati, črna šilt kapa, črni iPOD -pa ne shuffel, ta je premajhen
in se ne vidi, ter črni Nike Plus, ki spremlja vse njegove življenjske funkcije
in ga kontrolira na vsakih 100 metrov.
Pista je široka dovolj, da se postavijo vštric vsi Gucciji, Cavalliji, Armaniji,
DolceGabbani in Channeli.
Ampak ne. Ti pizduni pritečejo mimo tebe na 20 centi. Že ko te zagledajo
se začne. Najprej si potegnjo hlače v rit. Takoj za tem krajšajo rokave. Ja,
tricepsi in bicepsi se pa res ne vidijo čez rokav a ne?! Če ostane še meter
lufta pa zajamejo sapo, da je Johnny Bravo figura bolj opazna. Sledi oblak
Malizije, včasih te preseneti Old Spice, redko Axe.
Vedno znova pa me impresionirajo ,,zasledovalci,, To so primerki, ki te
najprej pregledajo od zadaj, prehitijo po levi in se ti naguzijo spredaj v
upanju da bom naredila kaj?!? Človek postane v taki situaciji rahlo
zmeden... A zdaj sem dobila štafetno palico in ga moram obdelat še jaz?

Nč jasn....

Dekliščina. 16 babnc. Žur. Hud žur!
Ob 2 zjutraj jih pol popada, bojevnice-vedno iste, pa na
križarski pohod.
Za začetek kar čez cesto. V Asa. Ideja je bila, da pokurimo
vse ,,free drink,, bone, ki nam jih je prijazni ,,Latino,, v Cantini
zataknil v žepe.
Na pol poti do šanka že pobiram naročila za "booze".
Vsakič je pravilo isto. Prsti na levi roki so za žganarijo, na desni za vino.
Zakaj? Ponavadi desni prsti niso tako obremenjeni in pridejo prav za
,,pantomimo,, z natakarjem. Saj veš, muzika je glasna in s prsti lažje
dopoveš "3x". Do tega trenutka, imaš v glavi še vedno nekaj aktivnih
celic, ki kričijo čez vse kanale, da naročiš tisto, kar si pil do sedaj!
Ne mešaj! Pa kaj, če bodo vse ostale Redbull vodko. Ne mešaj!
In kaj za vas gospodična? Redbull vodko prosim...in se začne.
Stvari se razvijajo, "fuuul dugaja", vročina, slečes s sebe vse kar še
moralno gre, se še naprej igraš z natakarjem pantomimo, kar
naenkrat obvladaš salso in merenge, Redbull deluje, vodka še bolj.
V tistem trenutku, ti je vse kristalno jasno. Motorika še deluje, prsti
na levi roki v konstantnem gibanju, obrati pri salsi uspešno izvedeni,
zapomniš si vsa imena, vsem razložiš kdo si in kaj počneš.
Da nam ne bi slučajno postalo dolgčas-AKCIJA naprej!
Se nabašemo v taxi.
Reveža prepričamo, da obvladamo BalkanPop sceno. Sledi CD. Zdi se,
da je naveza redbull vodka - CECA samoumevna. Cilj-12ka. Aj meni...
Kot vsak bataljon brez poveljnika, se tudi me porazgubimo. Sčasoma,
te žulji zaradi petk spomnijo, da je čas kapitulacije.
Pokličeš taxi. Vedno, pa ni važno ali jih kličeš ob 3 popoldan ali pa ob 6
zjutraj, ti rečejo...7 minut gospa (ja, sedaj me že operaterji tako
naslavljajo). Ker "pantomima" ni zastonj, greva s taxistom najprej do
bankomata-fantu bo treba plačat (če nimaš "everčkov" gre včasih tudi
z burekom). Tik pred domom se ti porodi genialna ideja...
Kaj pa, če bi vi-prijazen taxist, mene peljali do bureka? Veste, se mi zdi,
da mi bo želodec hvaležen. Akcija!
Zavoj čez dvojno in direkt do Olimpije. Naročam...En burek pa Pepsi
prosim! Ni Pepsi lubica. A je Fanta? Ni fante lubica. A je Zala?
Ni Zale lubica. A pejte nekam :)))
Nahecam prijaznega taxista, da me zapelje do Horsa v Tivoli. Končno tudi
Pepsi!
Nedelja. Dan po.....
Ura je 4 popoldan. Klic. Telefonska neznana. Ignoriraš. Potegneš še tam
do enih 5ih.
Spet telefon-sms. Čaw Klara, a si mi dala pravo telefonsko? Lp, A iz Asa...
Ooooojjjooojjjj! Spet sem zlorabljala svojo številko :))
Seveda, se najprej hočeš spomnit kdo to je, kako izgleda, zakaj bi mu dala
svojo številko...TEMA. Kličeš vse sotrpinke prejšnjega večera, poizveduješ
po osebi A ...tema pri vseh!
Je ura že pozno zvečer. Spet sms. Vidiš, da je pošiljatelj SPET neznan....
Živjo Klara, kako kaj? Dober žur, danes pa suffer? Lp, B iz Asa.
In ne mine 10 minut, ko se javi C!
Ok, ok, ok...torej imamo A, B in C????
In spet "konferenčni klic" sotrpink... izveš, da je bilo vse častno
in pod kontrolo :))) Aleluja!
Na koncu, ti ne preostane nič drugega, kot da pokličeš vse
"koordinate Pitagorovega izreka" se jim opravičiš za nastalo škodo,
obrazložiš, da je za vse spet kriva Redbull vodka in si za lahko noč rečeš:
N'kol več Redbull vodk!
....ja, itak ;)

Ko misliš, da si pri 30ih že dovolj pametn

Ker sem obljubila, da če začnem pisati blog, najprej objavim
,,Pečarjeva gre v solarij,,...

Torej, en torek po službi in ker mi že pred tednom svetuje prijateljica...
Se pripeljem do izbranega salona. Prijaznemu dekletu se predstavim
in povem, da je to moj prvi obisk in da jo prosim za pomoč. Gospodična
me pogleda in profesionalno oceni, da imam pa kar temno kožo in da mi
svetuje solarij št. 3. Ajde, pa v trojko. Vprašam še po minutah.... dekle
spet oceni, da bo 10 min. zelo primerno...ona že ve, saj dela tam a ne?

Grem v kabino, kjer se začne ekspres slačenje (gospodična na začetku
opozori, da se solarij vklopi po 3 min.). Vržem vse iz sebe, se udobno
nemestim, na radiu se odvrtijo trije komadi...Pečarjeva spremna!
Pri izhodu me prijazno dekle opozori, naj se ne tuširam kakšne 3 ure.
Pridem domov in seveda upoštevam njen nasvet. Odgovorim na nekaj
mailov, malo chatam, popijem deci vina, nakar me začne srbeti tazadna...
Postanem rahlo nervozna, se drgnem po stolu gor dol in ko ne zdržim več
si rečem: Bo treba pod tuš, 3 ure so mimo, mogoče pa imam reakcijo na
čistilo za solarij :) ...valda, reakcija....Fuck'n hell!!! (pardon)
Se slečem in ocenim situacijo. Neskončno se trudim, da bi našla na sebi del,
kjer me solarij ni obdelal! Glej glej, pa ga najdem...obraz!!! Del, zaradi
katerega sem sem sploh znašla tam. Ja, itak da me ni tukaj nič skurilo,
če sem pa imela puder na sebi :)
Previdno se namestim v banji in v strahu kaj se bo zgodilo, ko bom polila
po sebi vodo, zavoham dim. Z nosom iščem kje in kaj naj bi to bilo.
In spet najdem....smrdim jaz! Kako? Nekako tako, kot da če bi zlezla
v dimnik, spodaj bi pa nekdo zakuril kamin.
Torej, rezultat 10 minutnega užitka- sem letela v trgovino in kupila
šlauf za v morje, ga napihnila in podstavila pod rit!

No in grem naslednji dan iskati pravico.
Se napumpam. V glavi 3 x ponovim govor.
Pridem v salon. Na blagajni spet prijazna kokoš. Se mi prijetno nasmehne
in povpraša, če bova danes ponovile?...da bo EFEKT boljši!
Sem zajela sapo in iz mene eksplozija besa... Kokoši nič jasno, ne pride
do besede..
Ko se ji zjadam, se začne izgovarjati, da je samo študentka tekstilstva
in da ona res ne ve nič o tipu kože in sončenju, da ji je pa iskreno žal,
da je izpadlo takole....
A bejž no, ji rečem...BUTARA!!!!

V izogib ponovnemu izpadu mi ponudi rešitev....pazi....
BON, ZA 20 minut BREZPLAČNEGA SONČENJA :)))))

Po velikodušni nagradi sedem v avto in od samega navdušenja,
da se lahko še nekajkrat zastonj zažgem, padem v smeh in komaj
pripeljem do doma...

Bi kdo bon?