Johnny Bravo

Ura 4 pop. , grem tečt. Pri BIO faxu na PST mimo bajerja v Mostec,
v hrib na Rožnik, se spustim v Tivolij in obrnem po isti trasi nazaj.
Zunaj je vedno več tekačev-takšnih in drugačnih. Bi jih razdelila na
3 skupine. Tekači, Rivali, Pizduni.
-Skupina A. Tekači. Vsi, ki jih tek veseli in jim je rekreacija.
-Skupina B. Naj bodo ,,Rivali,,.
Najbolj zagrizeni primerki. Štart vsak dan na istem mestu ob isti uri.
Fartlek, aerobne vaje, vaje za moč in gibljivosti, klanec, spust, intervali.
Cilj Rivala? Ironman. ...najmanj!
-Skupina C. Bi jih imenovala ,,Pizduni,,.
To so najbolj samovšečni primerki človeške vrste. Rekreacija jim je
kot modna pista v Milanu. Letošnje poletne zapovedi- črna očala, črni
dres, črni copati, črna šilt kapa, črni iPOD -pa ne shuffel, ta je premajhen
in se ne vidi, ter črni Nike Plus, ki spremlja vse njegove življenjske funkcije
in ga kontrolira na vsakih 100 metrov.
Pista je široka dovolj, da se postavijo vštric vsi Gucciji, Cavalliji, Armaniji,
DolceGabbani in Channeli.
Ampak ne. Ti pizduni pritečejo mimo tebe na 20 centi. Že ko te zagledajo
se začne. Najprej si potegnjo hlače v rit. Takoj za tem krajšajo rokave. Ja,
tricepsi in bicepsi se pa res ne vidijo čez rokav a ne?! Če ostane še meter
lufta pa zajamejo sapo, da je Johnny Bravo figura bolj opazna. Sledi oblak
Malizije, včasih te preseneti Old Spice, redko Axe.
Vedno znova pa me impresionirajo ,,zasledovalci,, To so primerki, ki te
najprej pregledajo od zadaj, prehitijo po levi in se ti naguzijo spredaj v
upanju da bom naredila kaj?!? Človek postane v taki situaciji rahlo
zmeden... A zdaj sem dobila štafetno palico in ga moram obdelat še jaz?